Ko sem se zbudil, sem imel občutek, da je to dan za spremembo. Take dneve sem sovražil, ker so bili polni lažnega upanja. Ampak ljudje imamo radi upanje, ker je tako patetično sladko kot vsi sladoledi tega sveta, privijemo ga k sebi kot plišastega medvedka. In ko se odločimo za spremembo, je prva stvar ta, da malce preložimo datum spremembe in si privoščimo tisto, kar bi tako zelo radi spremenili. 

Trenutek, da se razumemo. Ljudje se ne spreminjajo. Njihov pravi jaz le potrebuje čas, da se odvije iz umetnega nasmeha, ki smo ga navajeni.