Alja Knez

Pozorno opazujem odlicne grafite po mestu heroj in tale zgodba na Slomskovi je res konkretna, radikalna in sklenjena celota. Strinjam se s prodajalcem nakita pri Ljubljanici, ko sem mu prebrala "zgarani in obubozani", on pa je rekel "Ja, tko piše". Respect!

Ta zvesta psicka, po imenu Hera, ki je k nam prisla kot mladicek rojen na deponiji v Bihacu in je oznacena s čipom s stevilko 07004400057706. Dne 19.9.2025 je dezurna inspektorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Saša Žigo, odredila lastnici Milenki Knez odlocbo U06172-1464/2025-5 (U951-17) takojsnji #trajniodvzem, veterinarsko oskrbo in namestitev v Mala Hiša, zavetisce za zivali d.o.o. Pritozba zoper imenovano odlocbo ne zdrzi njene izvrsbe. Na ta dan je bila Hera slabse kot obicajno, z zelo vrocim smrckom, zato sem jo, kot skrbnik pokrila z mokro rjuho in ji dala zdravilo, da ji vrocina pade, kar ji je vroku 15 minut. Nato pa je Hera preko aktivnega čipa iz sosednje antene prejela dozo radiovodenega programa simulacije psihadeliku podobne substance v njen organizem, zakar je majala z glavo, zenice je imela razsirjene. Na drazljaje, kot so dotik, zvok, svetloba, je bila odzivna. Inspektorica je imel ze v dopoldanskih urah spisan zapisnik, kjer je moja mama Milenka Knez dezurni inspektorici podala lažnjivo izjavo, da sem ji jo ukradla in da jo stalno drogiram. To ne drzi! Marca letos, sem ob vrnitvi domov opazila, da je Hera depresivna in da koplje luknje v znak protesta, ker je bila 5 let zaprta v ogrado in jo mama ni vozila na sprehode. Z rednimi sprehodi sva takoj zaceli, dokler mi mama, pod vplivom tezkega alkoholnega stanja, ni dovolila, da jo peljem ven, jo je ponovno. Klicala sem 113, da Milenka Knez veckrat pod vplivom krati svobodo gibanja psicki, zato sem se zavzela za Herino zivljenje in zdravje, ter se v znak revolucije za svobodno gibanje Here okrog svojega doma, torej brez povodca preselila v kletne prostore, kjer se je Hera pocutila sprosceno, mirno spala, uzivala v glasbi in se ob obilnem čohanju in pogovarjanju kmalu zacela pocutiti bolje, kar je izkazovala z nasmehom na obrazu, vec minutnim valjanjem po hrbtu,s tackami v zrak in glasovih Na Na Na Na, ces joj kako uzivam. Zato prosim inspektorico, da Here ne tretira kot muceno in zapusceno zival, ker ima mene, kar je jasno dala vedeti, ker je pred odvzemom silila k meni, ker mi zaupa in je navezana name. S Hero sva prepricali tudi drugega inspektorja, ki nama je odobril, da jo lahko redno vozim na sprehode. V zavetiscu, kjer jo redno obiskujem, Hera spet depresivna, dlaka se ji je zaradi odvzema svobode poslabsala. Ko pridem do nje, se zdaj lahko dvigne na zadnje tacke, ker so psihotronicni posegi nanjenih kolkih uspesni. V zavetiscu je se zapuscena psicka Boxy, ki bi jo prav tako kot Hero rada posvojila, saj imam dober stik z psi, izvajam fihoterapijo in rada raziskujem ter fotografiram dogajanje na vzhodni tromeji. Zaradi napetega geopoliticnega stanjapred tretjo svetovno vojno, ki naj bi trajala vec desetletij, sem želela pri Slovenski vojski in Morsu vpisati Hero kot sluzbenega psa, sebe pa za njenega vodnika, izvidnika rezervista. Zal niso odzivni, na moje pobude, da bi bila mobilizacija civilistov, zahtevano izobrazevanje in vodene priprave za grozeco nevarnost povsem na mestu.

Danes sem za vas poslikala POT spominov in tovaristva. Zgoraj je italjanska postojanka okupirane Ljubljane do leta 1942-1945. Ne morem verjeti kako ucinkoviti so bili, da jim je uspelo obkoliti glavno mesto in ga zasesti za obdobje druge svetovne vojne. Moralo je biti nevzdrzno. Hvala radiju Kricac za mobilizacijo civilnega prebivalstva. Ce bi se kaj takega danes ponovilo bi osebno izruvala prvi betonski steber za okupacijo z bodeco zico. Se kdaj vprasate kako srecni smo lahko, da zivimo v miru?