#tarumae

[EN TL] [Mar 10, Logotype Birthday]

Hokko Tarumae and Copano Rickey got Logo some umeboshi!

Tarumae Garo Gorge is located in the western part of Tomakomai city. A cliff face was eroded by water, and the banks of Tarumae River change to steep cliffs. Garo means a river between the steep cliffs in Tohoku dialect.

More than 60 kinds of mosses grow thick on the surface of the cliffs in a summer. It is just like a green carpet. Moss Cave around Lake Shikotsu is in danger of falling rocks and is closed down.

Tarumae Garo Gorge is one of few places that this fantastic scene can be seen. However, I think that this is a little-known sightseeing spot because few tourists come. Admission free. A parking lot is free of charge. But there is no facility. There is only nature.

Filmček iz celotne ture

Na sam vulkan pa ni prav enostavno priti (vsaj z javnim prevozom ne). Iz Sapora, kjer sem nastanjen, sem se moral najprej eno uro peljati z vlakom do letališča. Od tu pa v mestece Shikotsu-Kohan 4-krat na dan pelje avtobus. Od postaje avtobusa, pa je do izhodišča vulkana Mt. Tarumae še 12 km ceste. Seveda mi ni preostalo drugega, kot da to razdaljo kar se da hitro pretečem.

Mount Taruame

Jezero Shikotsu, levo Pacifiški ocean

12 km ceste v normalnih razmerah pretečem v manj kot eni uri. Vendar danes so me pričakale vse prej kot normalne razmere. Temperatura v dolini je bila -9 °C. Še bolj zoprno pa je bilo to, da je ves čas zelo močno snežilo. Višje v hribih pa je pihal orkanski veter. Posledično sem potreboval veliko opreme. Tekaški nahrbtnik je bil preprosto premajhen za vso robo. Zato sem moral tovoriti večji (in žal težji) planinski nahrbtnik.

Shikotsu-Kohan- začetek ture- Mount Taruame je v ozadju

Mount Tarumae iz Shikotsu Kohana

Bližnjica

CEsta

Nase sem navlekel debele tekaške pajkice čez katere sem oblekel zimske hribovske hlače. Trup sem pred mrazom zaščitil z aktivno majico, čez katero sem oblekel termovelur. Čez to pa sem oblekel še puhovko in še čez njo vetrovko. Obraz sem zaščitil s trakom, podkapo in kapo. Na noge sem oblekel tri pare debelih nogavic in pa moje standardne adidaske. Na ta način sem se skorajda čisto izoliral od zunanjega sveta. Poleg vsega sem tovoril še cepin in dereze.

V boju s snegom

Sneg se nabira na meni, kot na strehi hiše

Sneži

Sneg nehal: juhu!

Kako je teči z vso to robo si lahko samo predstavljate. Vendar sem preprosto moral. Čas me je priganjal, saj je dan zelo kratek. Seveda sem nosil s seboj tudi naglavno svetilko. Vendar ponoči tu res nisem hotel teči sam – zaradi medvedov. Medvede odganja hrup. Zato so prodajali majhne zvončke, ki (baje) odganjajo medvede.

Tako zelo mraz, da so mi zamrznila očala

Da bi si vsaj malce skrajšal pot, sem z mobilno aplikacijo Oruxmaps našel bližnjico čez en hrib. Ta bližnjica se je po dveh kilometrih teka žal končala v podrtem drevju.  Namesto da bi tekel dva kilometra manj, sem moral sedaj teči še dva kilometra več. Naslednje tri kilometre sem tekel po prometni cesti. Potem pa sem zavil na cesto, ki pelje proti vulkanu Tarumae. Cesta je bila zaprta za promet in zato nesplužena. To je pomenil da sem naslednjih šesti kilometrov moral sam utirati gaz. Ta del poti se mi je zelo vlekel, saj gre za dolgo ravno cesto, ki se počasi vzpenja. Poleg tega pa je ves čas izjemno močno snežilo. Imel sem občutek da se ne premikam nikamor, saj je bila pokrajina ves čas enaka (gozd- podobno kot naša Pokljuka).

Piha

Jezero Shikotsu

veter

Po dveh urah in pol sem končno prigazil do konca ceste, kjer se običajno začne vzpon na Mt. Tarumae. Sneženje je na srečo ponehalo. Vendar sem po oblaku snega, ki ga je nosilo z gore, že slutil kakšen vihar divja na vrhu gore. Že kmalu za tem sem hodil čez snežne zamete, v katerih se mi je prediralo do pasu. Na srečo je bil tu še gozd in ni bilo nevarno za snežne plazove.

Lavina kupola sredi kraterja

Shikotsu

Vulkan Fuppushi

Rob kraterja

Takoj nad gozdno mejo pa je bil sneg spihan do podlage. Pihal pa je zelo močan veter. Poleg tega je veter s seboj nosil sneg, v obliki megle zavese, da sem komajda videl kje hodim (več pa v priloženem posnetku). Kakšna pa je temperatura pa lahko zgolj ugibam. Vendar glede na to da je bilo že v dolini – 9 °C. Potem je bilo na gori zaradi gradienta temperature (0.65 °C/ 100 m) okrog- 15 °. Če temu dodamo še veter, pridemo na temperaturo pod -20 °C.

Krater

Shikotsu

Če je na eni strani gore sneg odnašalo, ga je na nasprotno stran nanašalo v obliki ogromnih zametov. Nisem si upal prečiti tega pobočje zaradi nevarnosti plazov. Zato sem sestopil 100 višincev nazaj navzdol. Po premisleku sem pot navzgor nadaljeval po najbolj spihanem delu pobočja. Tu je sicer pihal najbolj močan veter. Vendar vsaj ni bilo snežne nevarnosti. Cepin sem med vzponom uporabljač kot sidro, da me ni dopihnil veter. Srečen, vendar utrujen in prezebel sem po štirih urah in pol vzpenjanja končno dosegel vrh kraterja vulkana Tarumae.

sdr

sdr

dav

dav

Moj prvotni plan je sicer bil, da bi šel peš okrog celega kraterja. Vendar zaradi močnega vetra to danes ni bilo mogoče. Na robu kraterja sem zdržal le nekaj minut. V tem času sem lahko užival v čudoviti, skoraj nezemeljski, vulkanski pokrajini. Daleč za mano je bilo čudovito modro jezero Shikotsu, od koder sem prišel peš.  Pred mano pa je bil vulkanski krater z lavino kupolo, iz katere se je kadil dim. To je v resnici pravi vrh gore (1041 m), na katerega pa zaradi dejavne vulkanske vzpon ni dovoljen. Od roba kraterja do lavine kupole je varnih 500 metrov.  Kljub temu je bil v zraku prisoten vonj po žveplu.

Potem pa sem kar se le da hitro sestopil pod gozdno mejo, kjer je bil veter precej manj močan. Od tod pa je me je čakalo še 13 km teka (in gaženja) nazaj do vasice Shikotsu-Kohan. Izšlo se mi je ravno do noči, na srečo brez neljubih srečanj z medvedi. Skupno je bila tura dobrih 28 km s 1300 višinci, za kar sem potreboval 6 ur in pol.

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič

_ _ _ _ _

I have ascended the Mt Taruame – an active volcuano in the Toya- Shikotsu national park. My trailhead  for Mount Taruame was at Shikotsu Kohan – a small tourist village at the south-eastern part of Lake Shikotsu. This is the closest you can get to the voulcano with the availabe public transport (bus 4 times a day from Sapporo New Chitose airport). From Shikotse- Kohan it is another 12 km to the 7th station – where real trail head begins. I did run al the way to there.

However due to the severe weather conditions (subreezing cold temperatures, heawy snowfall and strong winds) this was very physical demanding. Ascent to the crater rim of Mount Tarumae was even more difficult due to the extremly strong winds. However I was able to climb the mountain safely.

Regards,

Bojan