#japonska

Zbudil sem se zgodaj, spakiral in pojedel zajtrk. Zdaj sem se na letališče preselil s taksijem, 15,5 KRW. Na letališču dolgi postopki, čakanje in kajenje. Enourni let je bil OK, dovolj prostora za noge. Ob prihodu na Japonsko spet dolgi postopki, dobil vizum za 10 dni? Menjava denarja in nakup SIM kartice 6000 JPY-namestitev. V Fukuoko sem se preselil z avtobusom, 360 JPY, težave s plačilom. Je…

V Osako sem prispel z nočnim avtobusom ob 5. uri zjutraj. Avtobus ni bil odličen in ni bila dobra izbira, da sem vzel srednji sedež. Ob prihodu sem šel peš do glavne železniške postaje, ko so se stvari začele odpirati. Uporabil sem stranišče in kasneje kupil karto za hitri “bullet” vlak Shinkansen do Kobeja popoldan, 11.300 JPY. Najprej sem poskušal obiskati vrt Shukkeien, vendar je bil še vedno…

Po tuširanju sem spakiral in se preselil v deževno mesto. Z metrojem sem šel (240 JPY) do svetišča Sumiyoshi Taisha. Na poti tja sem naletel na svetišče blaginje s figuricami mačk. V glavnem templju je bilo nekaj duhovnikov, ki so molili. Tam lahko vidite tudi lep rdeč tradicionalni most. Zdaj sem za obisk gradu uporabil tramvaj 230 JPY in metro 240 JPY. Grad je velik in polno je bilo…

Po kratkem spancu je bil čas za zbujanje. Najprej sem šel v bambusov gozd Arishayama, avtobus 230 JPY. Zgodaj zjutraj ni bilo prevelike gneče. Vzel sem ice-T, 140 JPY. Vrnil sem se nazaj v hotel, se stuširali in spakirali. Blizu je bila Kyoto cesarska palača z lepim vrtom in mislim, da sem videla poroko. Nato sem se preselil v svetišče Heian-jingū z lepim vrtom, 600 JPY. Spredaj je bil nekakšen…

Zgodaj sem se zbudil in se preselil na ribjo tržnico, Tsukiji. Ob 7. uri je bilo pozno za prodajo tune, a dovolj zgodaj, da sem našel lokal s sušijem. Za omakase z juho in sakejem sem plačal 8630 JPY. Zdaj sem se preselil v sumo vadbišče Arashio-beya, da bi videl, kako borci vadijo. Ogled je bil brezplačen, a gneča pred oknom. Tam sem srečal par Srbov. Vmes je bilo dovolj časa za ogled dveh…

Šabeder o prvem primeru koronavirusa

Minister za zdravje, ki je v odstopu, Aleš Šabeder je sklical tiskovno konferenco. Zdi se, da bo pojasnil odkritje prvega primera Koronavirusa tudi v Sloveniji. Izjava bo čez deset minut.

V Italiji so, podobno kot pred tem že na Japonskem, medtem zaprli vse šole in univerze v državi, da ustavili širjenje virusa, zaradi katerega je v Italiji umrlo že več kot sto ljudi, po svetu pa 3.200, večina…

Kako sem doživel vzpon pa v priloženem posnetku:

Panorama z vrha

dav

Mt. Monbetsu

Ivje

Na vrhu

Po cesti

Turni smučar

Filmček iz celotne ture

Na sam vulkan pa ni prav enostavno priti (vsaj z javnim prevozom ne). Iz Sapora, kjer sem nastanjen, sem se moral najprej eno uro peljati z vlakom do letališča. Od tu pa v mestece Shikotsu-Kohan 4-krat na dan pelje avtobus. Od postaje avtobusa, pa je do izhodišča vulkana Mt. Tarumae še 12 km ceste. Seveda mi ni preostalo drugega, kot da to razdaljo kar se da hitro pretečem.

Mount Taruame

Jezero Shikotsu, levo Pacifiški ocean

12 km ceste v normalnih razmerah pretečem v manj kot eni uri. Vendar danes so me pričakale vse prej kot normalne razmere. Temperatura v dolini je bila -9 °C. Še bolj zoprno pa je bilo to, da je ves čas zelo močno snežilo. Višje v hribih pa je pihal orkanski veter. Posledično sem potreboval veliko opreme. Tekaški nahrbtnik je bil preprosto premajhen za vso robo. Zato sem moral tovoriti večji (in žal težji) planinski nahrbtnik.

Shikotsu-Kohan- začetek ture- Mount Taruame je v ozadju

Mount Tarumae iz Shikotsu Kohana

Bližnjica

CEsta

Nase sem navlekel debele tekaške pajkice čez katere sem oblekel zimske hribovske hlače. Trup sem pred mrazom zaščitil z aktivno majico, čez katero sem oblekel termovelur. Čez to pa sem oblekel še puhovko in še čez njo vetrovko. Obraz sem zaščitil s trakom, podkapo in kapo. Na noge sem oblekel tri pare debelih nogavic in pa moje standardne adidaske. Na ta način sem se skorajda čisto izoliral od zunanjega sveta. Poleg vsega sem tovoril še cepin in dereze.

V boju s snegom

Sneg se nabira na meni, kot na strehi hiše

Sneži

Sneg nehal: juhu!

Kako je teči z vso to robo si lahko samo predstavljate. Vendar sem preprosto moral. Čas me je priganjal, saj je dan zelo kratek. Seveda sem nosil s seboj tudi naglavno svetilko. Vendar ponoči tu res nisem hotel teči sam – zaradi medvedov. Medvede odganja hrup. Zato so prodajali majhne zvončke, ki (baje) odganjajo medvede.

Tako zelo mraz, da so mi zamrznila očala

Da bi si vsaj malce skrajšal pot, sem z mobilno aplikacijo Oruxmaps našel bližnjico čez en hrib. Ta bližnjica se je po dveh kilometrih teka žal končala v podrtem drevju.  Namesto da bi tekel dva kilometra manj, sem moral sedaj teči še dva kilometra več. Naslednje tri kilometre sem tekel po prometni cesti. Potem pa sem zavil na cesto, ki pelje proti vulkanu Tarumae. Cesta je bila zaprta za promet in zato nesplužena. To je pomenil da sem naslednjih šesti kilometrov moral sam utirati gaz. Ta del poti se mi je zelo vlekel, saj gre za dolgo ravno cesto, ki se počasi vzpenja. Poleg tega pa je ves čas izjemno močno snežilo. Imel sem občutek da se ne premikam nikamor, saj je bila pokrajina ves čas enaka (gozd- podobno kot naša Pokljuka).

Piha

Jezero Shikotsu

veter

Po dveh urah in pol sem končno prigazil do konca ceste, kjer se običajno začne vzpon na Mt. Tarumae. Sneženje je na srečo ponehalo. Vendar sem po oblaku snega, ki ga je nosilo z gore, že slutil kakšen vihar divja na vrhu gore. Že kmalu za tem sem hodil čez snežne zamete, v katerih se mi je prediralo do pasu. Na srečo je bil tu še gozd in ni bilo nevarno za snežne plazove.

Lavina kupola sredi kraterja

Shikotsu

Vulkan Fuppushi

Rob kraterja

Takoj nad gozdno mejo pa je bil sneg spihan do podlage. Pihal pa je zelo močan veter. Poleg tega je veter s seboj nosil sneg, v obliki megle zavese, da sem komajda videl kje hodim (več pa v priloženem posnetku). Kakšna pa je temperatura pa lahko zgolj ugibam. Vendar glede na to da je bilo že v dolini – 9 °C. Potem je bilo na gori zaradi gradienta temperature (0.65 °C/ 100 m) okrog- 15 °. Če temu dodamo še veter, pridemo na temperaturo pod -20 °C.

Krater

Shikotsu

Če je na eni strani gore sneg odnašalo, ga je na nasprotno stran nanašalo v obliki ogromnih zametov. Nisem si upal prečiti tega pobočje zaradi nevarnosti plazov. Zato sem sestopil 100 višincev nazaj navzdol. Po premisleku sem pot navzgor nadaljeval po najbolj spihanem delu pobočja. Tu je sicer pihal najbolj močan veter. Vendar vsaj ni bilo snežne nevarnosti. Cepin sem med vzponom uporabljač kot sidro, da me ni dopihnil veter. Srečen, vendar utrujen in prezebel sem po štirih urah in pol vzpenjanja končno dosegel vrh kraterja vulkana Tarumae.

sdr

sdr

dav

dav

Moj prvotni plan je sicer bil, da bi šel peš okrog celega kraterja. Vendar zaradi močnega vetra to danes ni bilo mogoče. Na robu kraterja sem zdržal le nekaj minut. V tem času sem lahko užival v čudoviti, skoraj nezemeljski, vulkanski pokrajini. Daleč za mano je bilo čudovito modro jezero Shikotsu, od koder sem prišel peš.  Pred mano pa je bil vulkanski krater z lavino kupolo, iz katere se je kadil dim. To je v resnici pravi vrh gore (1041 m), na katerega pa zaradi dejavne vulkanske vzpon ni dovoljen. Od roba kraterja do lavine kupole je varnih 500 metrov.  Kljub temu je bil v zraku prisoten vonj po žveplu.

Potem pa sem kar se le da hitro sestopil pod gozdno mejo, kjer je bil veter precej manj močan. Od tod pa je me je čakalo še 13 km teka (in gaženja) nazaj do vasice Shikotsu-Kohan. Izšlo se mi je ravno do noči, na srečo brez neljubih srečanj z medvedi. Skupno je bila tura dobrih 28 km s 1300 višinci, za kar sem potreboval 6 ur in pol.

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič

_ _ _ _ _

I have ascended the Mt Taruame – an active volcuano in the Toya- Shikotsu national park. My trailhead  for Mount Taruame was at Shikotsu Kohan – a small tourist village at the south-eastern part of Lake Shikotsu. This is the closest you can get to the voulcano with the availabe public transport (bus 4 times a day from Sapporo New Chitose airport). From Shikotse- Kohan it is another 12 km to the 7th station – where real trail head begins. I did run al the way to there.

However due to the severe weather conditions (subreezing cold temperatures, heawy snowfall and strong winds) this was very physical demanding. Ascent to the crater rim of Mount Tarumae was even more difficult due to the extremly strong winds. However I was able to climb the mountain safely.

Regards,

Bojan