#pacifik

V mednarodnih političnih krogih se »zamrznitev« konflikta v Ukrajini vse pogosteje prikazuje kot edina pragmatična rešitev. Vendar natančnejša analiza razkriva, da takšen scenarij ne prinaša miru. Prinaša le fiksacijo stanja, v katerem so vsi vpleteni – z Evropo na čelu – dolgoročni poraženci.

Zamrznitev frontne črte ob trenutnih položajih (zlasti pri Zaporožju) za Ukrajino ne pomeni konca vojne, temveč trajni status quo gospodarske paralize:

Industrijski mrtvi tek: Če rusko topništvo ostane v neposrednem dosegu (15–20 km) industrijskih središč, ta mesta logistično odmrejo. Noben resen investitor ne bo tvegal kapitala v dosegu sovražne haubice, kar pomeni, da se obnova gospodarskega srca države sploh ne more začeti.

Paradoks demobilizacije: Brez jasnih varnostnih jamstev Ukrajina ne more izvesti niti delne demobilizacije. To pomeni, da več kot milijon najbolj produktivnih ljudi ostaja ujetih v jarkih namesto na delovnih mestih. Brez njihove vrnitve v civilno sfero Ukrajina finančno in demografsko preprosto ne more preživeti, saj postaja država, ki jo pri življenju ohranjajo le tuji krediti.

Demografska smrt: Zamrznitev je signal milijonom beguncev, da vrnitev domov ostaja tvegana. Brez vrnitve mladih družin bo Ukrajina postala »država upokojencev in vojakov«, kar je dolgoročno nevzdržno.

Rusija leta 2026 prav tako bije bitko s časom; njeno gospodarstvo je pregreto in na robu sistemskega zloma:

Pomanjkanje 12 milijonov delavcev: Rusiji akutno primanjkuje delovne sile. Zamrznitev bi Kremlju omogočila demobilizacijo dela sil in njihov takojšen povratek v tovarne. S tem bi agresor svojo gospodarsko in industrijsko »formo« obnovil hitreje kot kdor koli drug.

Tehnična sanacija: Premor bi Moskvi ponudil čas za uvoz kritične tehnologije preko »sivih poti« in obnovo vojaške industrije, ki je trenutno dosegla svoj proizvodni strop.

Tu analiza trči ob surovo realnost: Evropa leta 2026 nima moči za vojaško eskalacijo, hkrati pa nima pogojev za vzdržen mir.

Logistični umik ZDA: Zaradi naraščajočih napetosti v Tajvanski ožini se ameriška prioriteta seli v Azijo. Evropa ostaja logistično osamljena s tisoč kilometri dolgo fronto, ki jo mora varovati in financirati sama.

Ekonomski samomor: Medtem ko Washington pričakuje večje obrambne izdatke, se Evropa sooča z lastnim pomanjkanjem delovne sile in upadom konkurenčnosti. Vsako drastično preusmerjanje sredstev v oboroževanje neposredno spodkopava socialno državo in notranjo stabilnost.

Ujeta v sivi coni: Evropa postaja talka zamrznjenega konflikta, ki ga nima moči končati, obenem pa nima finančne in demografske kondicije, da bi ga neskončno vzdrževala.

Če pogledamo nefiltrirana poročila s terena, je razkorak z uradnimi novicami očiten:

"Duhovi v jarkih": Videoposnetki s fronte razkrivajo enote, ki so brez rotacije že več kot leto dni. Morala ne pada zaradi sovražnika, temveč zaradi fizične izčrpanosti ljudi, ki vedo, da demobilizacije ni na vidiku.

"Industrijski blef": Ruski vojaški blogerji vse pogosteje objavljajo fotografije municije slabe kakovosti, kar potrjuje, da je ruska proizvodnja prešla v fazo, kjer kvantiteta uničuje kvaliteto.

"Logistična praznina": Neformalni logistični kanali v EU opozarjajo na kritično nizke zaloge; Evropa začenja pošiljati opremo iz svojih aktivnih rezerv, kar jo pušča popolnoma nepripravljeno na morebiten konflikt v Pacifiku.

Zemljotres magnitude 6,9 jedinica Rihterove skale pogodio je danas region ostrva Kermadek u južnom Pacifiku. Informaciju o zemljotresu je objavio Evropsko-mediteranski seizmološki centar (EMSC). Nenaseljena ostrva Kermadek pripadaju Novom Zelandu. Zemljotres je bio na dubini od 183 km. Američki sistem upozorenja na cunami saopštio je da poslije zemljotresa nije bilo upozorenja na…

Snažan zemljotres u Pacifiku, izdato upozorenje na cunami

Kod Kraljevine Tonga u Pacifičkom okeanu je u 11:48 zabilježen potres magnitude 7.3, te je izdato upozorenje za cunami.  Epicentar je bio na dubini od 60 kilometara te 183 kilometara udaljen od Vavaʻua, najvećeg ostrva na Tongi. Stanovnici Tonge navode na stranicama EMSC-a da su osjetili snažan potres koji je dugo trajao. Izvor: Portal Analitika

Nuklearni testovi i Francuska: Više od 100.000 ljudi u Pacifiku bilo izloženo radijaciji

Istraživači su otkrili da je taj broj predstavljao „gotovo celokupno stanovništvo” u to vreme. Francuska Polinezija, francuska teritorija koju čine stotine ostrva i atola, među kojima i Tahiti, bila je mesto desetina nuklearnih testova tokom 30 godina. Tokom dve godine istraživači su analizirali oko 2.000 dokumenata koje je objavila francuska vojska i utvrdili uticaj „najzagađenijeg” francuskog…