Oddajadožja

Novinarstvo na Snapchatu: si upamo?  

Reutersova raziskava o svetovnih digitalnih medijskih navadah ponuja dober vpogled v spremenjene navade občinstev. Ob pomanjkanju naših lastnih kvalitativnih raziskav nam pomaga razumeti, kaj se dogaja z mladimi. Za javno radiotelevizijo bi bilo lahko še posebno skrb zbujajoče upadanje priljubljenosti radia in televizije med mladimi (18–24 let).

Letos je prvič, da so družabna omrežja postala glavni vir novic med mladimi. Še lani je bila to – televizija. Glede tehnologij ni posebnih presenečenj, vse pogosteje je telefon edini vir novic, ljudje pa se počasi navajajo tudi na algoritemski izbor, ki ne potrebuje urednikov. 

Youtube je stokrat boljši

Digitalno prihodnost medijev na RTV Slovenija slutimo, bolje pa bi bilo, če bi bili o njej prepričani in bi se novim orodjem veliko hitreje prilagajali. Dosti bolj kot uspešnost RTV Slovenija na posameznih platformah, kot so Facebook, Twitter ali Youtube, je pomembna prav sposobnost prilagajanja. RTV nima jasnih navodil, kako uporabljati sodobna digitalna orodja. Imamo nekaj primerov dobrih praks, a ker nikoli niso omenjeni, nimajo sledilcev. Opisal bom dva primera, ki kličeta po posnemanju ali vsaj razmisleku.  

Firbcologi so ena redkih oddaj TV Slovenija, katerih izseke si je mogoče ogledati na Youtubu. Prispevek iz oddaje o krvni sliki ima več kot 40.000 ogledov, ista oddaja v 4D RTV pa le nekaj več kot 400. Firbcologi na Youtubu tako dosegajo tudi do stokrat boljšo gledanost kot na spletni strani rtvslo.si. Morda je to slabo za obisk domene rtvslo.si, nikakor pa ne za oddajo in vsebino, ki dosega mlada občinstva tam, kjer so. Na Youtubu.

Spletna stran ARS-a ima le redko velik obisk, pred maturo leta 2014 pa je bila nekaj dni najbolj obiskana izmed vseh radijskih. Razlog je bil Literarni večer z maturitetno vsebino. Oddaja o dramskem besedilu Friedricha Dürrenmatta Fiziki je bila v 4D RTV predvajana več kot tisočkrat – večkrat kot večina radijskih oddaj. Nujno bi si morali odgovoriti na vprašanji: ali lahko še kaj naredimo za maturante ter kje objaviti vsebino, da jih bo zagotovo dosegla?

Ali drugače: zakaj tega še ne počnemo? Maturitetna vsebina lahko živi tudi v obliki kratkega podkasta, kviza ali videoposnetka, objavljenega na Facebooku ali Youtubu. Vse to so priložnosti za integrirano produkcijo.  

Integracija – da ali ne

V resnici je do integracije še dolga pot, saj jo je nemogoče ukazati. Zgodi se, ko je organizacija zrela. Zanimivo je, da so stereotipi o radijskih, spletnih in televizijskih novinarjih na BBC čisto podobni našim. A ne glede na pripombe po postavitvi novega medijskega središča v Londonu si novinarji po večini težko predstavljajo, da bi delali po starem, ločeni na radijsko, televizijsko in spletno produkcijo.

Športni dogodki, kot so evropsko prvenstvo v nogometu ali olimpijske igre, so priložnost za prve resne poskuse integracije. Da pa taka želja pri nas še ni dozorela, kažejo že predstavitve novinarjev pred velikimi športnimi dogodki na MMC. Na fotografijah radijski in televizijski novinarji stojijo ločeno, nikoli skupaj. Kakor da bi želeli sporočiti, da na RTV novinarje pridno ločujemo.

Vsak začetek je težak, a če načrtujemo integracijo, se ta ne bo kar zgodila. Pomembni so tudi majhni, še tako simbolni koraki. In čeprav načelno vemo, da je digitalno prava smer, v Riu ni bilo spletnega novinarja z MMC. Resda so v Ljubljani vsebine uspešno spreminjali v spletno obliko, a težko je potem verjeti, da stavimo na digitalno.

Poskusimo snapchatovsko novinarstvo

Snapchat je družabno omrežje, ustvarjeno za mobilne telefone. V primerjavi s Facebookom in Twitterjem je neuporaben za usmerjanje prometa na spletne strani. Vsebine niso del spleta, nimajo povezav in tudi ne podpirajo objave povezav, kot smo navajeni drugod. Ob nastanku je pomenil zanimivo alternativo, saj zasebna sporočila izginjajo, medtem ko jih uporabniki pišejo oziroma berejo. To prednost so najhitreje pograbili mladi.

Mediji pa so bolj kot zasebna sporočila videli priložnost v javnih zgodbah. Zgodba je zaporedje slik in kratkih videoposnetkov, ki ostanejo vidni le 24 ur. Novica na spletni strani ima v primeri s Snapchatovo zgodbo dve veliki prednosti: trajanje ni omejeno le na en dan in ker ima naslov URL, jo bodo obiskovalci našli na Facebooku, Twitterju, v Googlu in drugje. Snapchatove zgodbe bodo ostale skrite vsem iskalnikom in družabnim omrežjem, saj vsebina ni del spleta in je zato ni mogoče indeksirati. Snapchatova zgodba živi le na Snapchatu.  

Pa vendar se medijske hiše odločajo za novinarstvo na Snapchatu. Razloga sta dva: Snapchat je ustvarjen za pripovedovanje zgodb in izjemno priljubljen med mladimi. Ima tudi to pomembno lastnost, da se uporabniki dosti hitreje in pogosteje odzivajo na vprašanja. Snapchatovsko novinarstvo je še najbolj podobno televizijskemu. Pripovedovalec je novinar  z mobilnim telefonom.

Dobrih primerov je vse več. Ameriški NPR je imel v Riu de Janeiru 4 novinarje. Bill Chappel (@publicbill) je pripravljal zgodbe za splet, radio in Snapchat. Na slednjem je bil izjemno dovzeten za predloge in vprašanja gledalcev, ki zaradi zastavljenih vprašanj in predlogov niso bili le to.

RTV novice na Snapchatu?

Val 202 (val202si) se je Snapchata lotil z ambicijo, da nanj sčasoma postavi novinarske zgodbe. Razlog je preprost: mladi ne poslušajo novic na radiu. Njihov primarni vir je postal telefon. Odzivi na prve poskuse so dobri. Najbolj priljubljena je torkova serija Sekunde rešujejo slovenščino, v kateri novinarji opozarjajo na pogoste napake pri rabi jezika. Vsebuje elemente presenečenja in humorja, od gledalcev pa pričakuje odziv. Da bi opozorili nase in presegli 24-urno omejitev, Val 202 zgodbe izvozi še na Facebook, kjer postanejo del video vsebin.

Kdaj naj se novinarstva na Snapchatu loti RTV in kako? Ker za novinarstvo nimamo enotne znamke, bi bil lahko Snapchat prvi poskus, morda celo prvi korak proti integrirani redakciji. Profil RTVSLO bi lahko vsak dan ponudil novico, ki bi jo izmenjaje pripravljale novinarske redakcije v okviru RTV. To bi lahko postal razvojni projekt ali poskus učinkovitega nagovora mladih. Seveda se je pri tem treba po pomoč obrniti na mlajše sodelavce. 

Če v redakciji ni predstavnikov ciljnega občinstva, bomo težko razumeli njihove potrebe in navade.

Kaj prinaša nova določba Zakona o medijih za glasbo na Valu 202? Osnovna kvota se sicer ne spreminja in ostaja pri 40%. Zaplete se, ko je treba 60% kvote predvajati med 6. in 19. uro. Zakaj? Recimo, da v uri povprečno predvajamo 10 skladb. V dnevu 240. Kvota slovenske glasbe tako znaša 96 skladb, pri čemer je treba 60% le-te (58 skladb) predvajati med 6. in 19. uro. 

V povprečju mora Val 202 v 13 urah dnevnega programa, od 130 predvajati 58 slovenskih glasbenih posnetkov. Slaba polovica ali skoraj vsaka druga skladba mora biti slovenska. Delež slovenske glasbe je 44,6%. 

To pa še ni vse

Nočni program je glasbeno intenziven, dnevni pa prinaša več govorjenih vsebin. To v praksi pomeni, da je ponoči, med sedmo zvečer in šesto zjutraj, v povprečju predvajanih 12 skladb na uro, čez dan pa zaradi večjega deleža govornih vsebin le še 8,3. 

Po tem izračunu je od 19. do 6. ure zjutraj predvajanih 132 skladb, čez dan med 6. in 19. pa preostalih 108. Skupaj torej 240 skladb, ki smo jih vzeli za povprečje. 

Če čez dan predvajamo 108 skladb, zakon pa izrecno zahteva 58 slovenskih, potem delež slovenske glasbe znaša že 53,7%. Zakon torej nalaga Radiu Slovenija, da je več kot vsaka druga predvajana skladba - slovenska. To velja tako za Val 202 kot za Prvi in tujejezični Radio Si. Pri slednjem smo se res ugriznili v tuj jezik.

Takšna absurdna matematika pomeni celo, da več kot je govornih vsebin čez dan, večji mora biti delež slovenske glasbe. Če oddaja traja 40 minut, jih za glasbo preostane 20. A ker moramo v dnevni program stisniti slovenski delež ne glede na trajanje govornih vsebin, bomo res stiskali. Kot da govorjeni slovenski jezik ni skrb za slovenski jezik.

Teoretično vprašanje. Če bi radio ponoči vrtel samo slovensko glasbo, ob 6. uri pa bi se začel izključno govorni program, ali mu zakon to sploh dovoli, če pa je treba čez dan zagotoviti 60% slovenske kvote. Ja, ne? Vprašanje je čisto resno. Gre za hud poseg v avtonomijo radijskih formatov. Talk radio de facto postane no go. Oprostite za jezik. 

Zakon preprosto pravi, da na javnem radiu govorjena beseda ni skrb za slovenski jezik, "Zapel mi je la la la la" pač. 

Dilema jutranjega voditelja

Seveda je za glasbeno sliko smiselno za trenutek razmisliti še, kakšen pa je delež slovenske glasbe v primerjavi z vso glasbo na tem planetu? Pola pola? Zakon želi urejati tudi oddaje o jazzu, elektronski glasbi in vseh zvrsteh, ki imajo v Sloveniji razmeroma malo izvajalcev. Ko si bom jutranji voditelj zaželel bossa novo, glasbenemu redaktorju ne bo preostalo drugega, kot da zavrti slovensko skupino Bossa de novo in ne Toma Jobima. Hočem rečt, z veseljem prisluhnem tudi Bossa de novo.

10. novembra sem postal naročnik Telemacha, ki je 5. novembra začel novo pospeševalno akcijo. Novim naročnikom obljubljajo plačilo 1 evro za prve tri mesece. A pri prvi položnici sem presenečen ugotovil, da zame ti pogoji ne veljajo.

Poslali so mi položnico s polovično naročnino iz junijske akcije, ko so novi naročniki do konca leta plačevali polovičko. Poklical sem podporo in zanimalo me je, mar glede na datum podpisa ne veljajo novi pogoji?

Uslužbenka mi je pritrdila in se opravičila za nesporazum. Rekla je, naj položnico vržem v koš in da bodo poslali novo. V redu. Do naslednjega meseca, ko sem prejel opomin in novo polovično položnico. 

A nismo tega že rešili? Ponovno sem poklical podporo. Tudi tokrat se ni oglasil Dragić. Povedali so, da se je prva uslužbenka zmotila. V pogodbi je zapisano ime stare akcije. Razložili so mi tudi, da se je nova akcija začela šele 15. 11., torej v nobenem primeru nisem upravičen do novih ugodnosti.

Kako sem vedel za novo akcijo, še preden so jo oglaševali? 

Ali nisem pri podpisu pogodbe eksplicitno vprašal, ali bom prve tri mesece plačeval 1 evro in so mi pritrdili? Sem sanjal? Za trenutek sem bil dovolj zmeden, da sem se poslovil. Sem zamešal datume? Ne. Lagali so. 

Našel sem obvestilo, ki potrjuje: akcija se je začela 5. 11., pet dni preden sem postal naročnik. Akcijo so tudi oglaševali in zato sem upravičeno pričakoval oglaševane pogoje. 

Ampak ne. Pri ponovnem klicu so navedli nov razlog, zakaj novi pogoji zame ne veljajo. Pojasnili so, da sem jih prvič poklical 29. oktobra in zato zame veljajo stari pogoji. Na pogodbi je zato zapisano ime stare akcije.

Da, na pogodbi je zapisano ime poletne akcije “To niso sanje”, ki je veljala do preklica. Na Telemachu so trdili, da je bila akcija preklicana 15. 11., kar dokazano ne drži.  A ker smo se že lovili okoli pogodbe in kaj je tam zapisano, me je zanimalo še, kateri datum je na pogodbi? 

Moj izvod pogodbe je brez datuma  

Izvedel sem, da je na pogodbi zapisan datum 5. 11. 2015. Čudno. Jaz sem jo podpisal 10. 11. 2015, ko so mi uredili priključek. Torej ne le, da so mi vrinili podpis stare akcije. Po njihovi interpretaciji sem naročnik postal že 5 dni preden me je obiskal serviser in uredil priključek.

Ali je takšna pogodba sploh veljavna, bodo povedali pri Telemachu. Na odgovor še čakam. 

Pot domov se mi je ustavila, ko me je na križišču Dunajske in Vilharjeve z desne strani zbil voznik avtomobila.