Zakaj mladi zapuščajo (RTV) Slovenijo?
Novinarstvo na Snapchatu: si upamo?
Reutersova raziskava o svetovnih digitalnih medijskih navadah ponuja dober vpogled v spremenjene navade občinstev. Ob pomanjkanju naših lastnih kvalitativnih raziskav nam pomaga razumeti, kaj se dogaja z mladimi. Za javno radiotelevizijo bi bilo lahko še posebno skrb zbujajoče upadanje priljubljenosti radia in televizije med mladimi (18–24 let).
Letos je prvič, da so družabna omrežja postala glavni vir novic med mladimi. Še lani je bila to – televizija. Glede tehnologij ni posebnih presenečenj, vse pogosteje je telefon edini vir novic, ljudje pa se počasi navajajo tudi na algoritemski izbor, ki ne potrebuje urednikov.
Youtube je stokrat boljši
Digitalno prihodnost medijev na RTV Slovenija slutimo, bolje pa bi bilo, če bi bili o njej prepričani in bi se novim orodjem veliko hitreje prilagajali. Dosti bolj kot uspešnost RTV Slovenija na posameznih platformah, kot so Facebook, Twitter ali Youtube, je pomembna prav sposobnost prilagajanja. RTV nima jasnih navodil, kako uporabljati sodobna digitalna orodja. Imamo nekaj primerov dobrih praks, a ker nikoli niso omenjeni, nimajo sledilcev. Opisal bom dva primera, ki kličeta po posnemanju ali vsaj razmisleku.
Firbcologi so ena redkih oddaj TV Slovenija, katerih izseke si je mogoče ogledati na Youtubu. Prispevek iz oddaje o krvni sliki ima več kot 40.000 ogledov, ista oddaja v 4D RTV pa le nekaj več kot 400. Firbcologi na Youtubu tako dosegajo tudi do stokrat boljšo gledanost kot na spletni strani rtvslo.si. Morda je to slabo za obisk domene rtvslo.si, nikakor pa ne za oddajo in vsebino, ki dosega mlada občinstva tam, kjer so. Na Youtubu.
Spletna stran ARS-a ima le redko velik obisk, pred maturo leta 2014 pa je bila nekaj dni najbolj obiskana izmed vseh radijskih. Razlog je bil Literarni večer z maturitetno vsebino. Oddaja o dramskem besedilu Friedricha Dürrenmatta Fiziki je bila v 4D RTV predvajana več kot tisočkrat – večkrat kot večina radijskih oddaj. Nujno bi si morali odgovoriti na vprašanji: ali lahko še kaj naredimo za maturante ter kje objaviti vsebino, da jih bo zagotovo dosegla?
Ali drugače: zakaj tega še ne počnemo? Maturitetna vsebina lahko živi tudi v obliki kratkega podkasta, kviza ali videoposnetka, objavljenega na Facebooku ali Youtubu. Vse to so priložnosti za integrirano produkcijo.
Integracija – da ali ne
V resnici je do integracije še dolga pot, saj jo je nemogoče ukazati. Zgodi se, ko je organizacija zrela. Zanimivo je, da so stereotipi o radijskih, spletnih in televizijskih novinarjih na BBC čisto podobni našim. A ne glede na pripombe po postavitvi novega medijskega središča v Londonu si novinarji po večini težko predstavljajo, da bi delali po starem, ločeni na radijsko, televizijsko in spletno produkcijo.
Športni dogodki, kot so evropsko prvenstvo v nogometu ali olimpijske igre, so priložnost za prve resne poskuse integracije. Da pa taka želja pri nas še ni dozorela, kažejo že predstavitve novinarjev pred velikimi športnimi dogodki na MMC. Na fotografijah radijski in televizijski novinarji stojijo ločeno, nikoli skupaj. Kakor da bi želeli sporočiti, da na RTV novinarje pridno ločujemo.
Vsak začetek je težak, a če načrtujemo integracijo, se ta ne bo kar zgodila. Pomembni so tudi majhni, še tako simbolni koraki. In čeprav načelno vemo, da je digitalno prava smer, v Riu ni bilo spletnega novinarja z MMC. Resda so v Ljubljani vsebine uspešno spreminjali v spletno obliko, a težko je potem verjeti, da stavimo na digitalno.
Poskusimo snapchatovsko novinarstvo
Snapchat je družabno omrežje, ustvarjeno za mobilne telefone. V primerjavi s Facebookom in Twitterjem je neuporaben za usmerjanje prometa na spletne strani. Vsebine niso del spleta, nimajo povezav in tudi ne podpirajo objave povezav, kot smo navajeni drugod. Ob nastanku je pomenil zanimivo alternativo, saj zasebna sporočila izginjajo, medtem ko jih uporabniki pišejo oziroma berejo. To prednost so najhitreje pograbili mladi.
Mediji pa so bolj kot zasebna sporočila videli priložnost v javnih zgodbah. Zgodba je zaporedje slik in kratkih videoposnetkov, ki ostanejo vidni le 24 ur. Novica na spletni strani ima v primeri s Snapchatovo zgodbo dve veliki prednosti: trajanje ni omejeno le na en dan in ker ima naslov URL, jo bodo obiskovalci našli na Facebooku, Twitterju, v Googlu in drugje. Snapchatove zgodbe bodo ostale skrite vsem iskalnikom in družabnim omrežjem, saj vsebina ni del spleta in je zato ni mogoče indeksirati. Snapchatova zgodba živi le na Snapchatu.
Pa vendar se medijske hiše odločajo za novinarstvo na Snapchatu. Razloga sta dva: Snapchat je ustvarjen za pripovedovanje zgodb in izjemno priljubljen med mladimi. Ima tudi to pomembno lastnost, da se uporabniki dosti hitreje in pogosteje odzivajo na vprašanja. Snapchatovsko novinarstvo je še najbolj podobno televizijskemu. Pripovedovalec je novinar z mobilnim telefonom.
Dobrih primerov je vse več. Ameriški NPR je imel v Riu de Janeiru 4 novinarje. Bill Chappel (@publicbill) je pripravljal zgodbe za splet, radio in Snapchat. Na slednjem je bil izjemno dovzeten za predloge in vprašanja gledalcev, ki zaradi zastavljenih vprašanj in predlogov niso bili le to.
RTV novice na Snapchatu?
Val 202 (val202si) se je Snapchata lotil z ambicijo, da nanj sčasoma postavi novinarske zgodbe. Razlog je preprost: mladi ne poslušajo novic na radiu. Njihov primarni vir je postal telefon. Odzivi na prve poskuse so dobri. Najbolj priljubljena je torkova serija Sekunde rešujejo slovenščino, v kateri novinarji opozarjajo na pogoste napake pri rabi jezika. Vsebuje elemente presenečenja in humorja, od gledalcev pa pričakuje odziv. Da bi opozorili nase in presegli 24-urno omejitev, Val 202 zgodbe izvozi še na Facebook, kjer postanejo del video vsebin.
Kdaj naj se novinarstva na Snapchatu loti RTV in kako? Ker za novinarstvo nimamo enotne znamke, bi bil lahko Snapchat prvi poskus, morda celo prvi korak proti integrirani redakciji. Profil RTVSLO bi lahko vsak dan ponudil novico, ki bi jo izmenjaje pripravljale novinarske redakcije v okviru RTV. To bi lahko postal razvojni projekt ali poskus učinkovitega nagovora mladih. Seveda se je pri tem treba po pomoč obrniti na mlajše sodelavce.
Če v redakciji ni predstavnikov ciljnega občinstva, bomo težko razumeli njihove potrebe in navade.















