#prevalje

Mitja

&

Danes ni veliko časa. Drugič sem v resni vlogi vodiča, tokrat se bolj osredotočamo na lokale. Danes mineva 23 let od padca Berlinskega zidu. Zato smo šli do East side gallery na kratek fotošut. Rečeno mi je bilo, da sem se kar izkazal.

Ob hoji iz koncerta Bon Iver sem se narahlo spotaknil. Ob hoji na koncert omenjenega benda sem videl človeka, ki se je spotaknil. Pogledal je, kaj ga je spotaknilo. Enako sem storil jaz. Ob tem sem pomislil, da človek očitno rad ve, kaj ga spotakne. Precej logično. Ampak! Ali je to sploh bistveno? V resnici bi nam moralo biti vseeno za slabo položene tlakovce ali kriv asfalt. Verjetno gre za refleks.

Na Prevaljah so pred leti položili tlakovce povsod kjer se je le dalo. Čez leta so pokali in zgubljali na kakovosti. Mislim, da so se v tem primeru spotaknile kar Prevalje. Upam, da so odgovorni pogledali, na čem so se spotaknili. V teh primerih je refleksija kar koristna reč. Večinoma gledamo, kje smo se spotaknili, večji problem pa je, da se v ključnih stvareh ne gleda pravzaprav na nič, ampak le gazi naprej.

Predlagal bi, da se ne sekirate, če se spotaknete na pločniku. Ko se naslednjič spotaknete na cesti se spomnite na ta zapis in se ne ozrite. Ko pa se spotaknete v medosebnih odnosih ali pa pri javnem denarju pa se še kako ozrite. Predvsem pa glejte, kje vas spotikajo drugi.

Pustimo težke teme. Zadnje dni komentarji kar dežujejo. Glede na količino pred tem seveda. Pisec pomisli, da je komentarje smiselno naslavljati kar neposredno. Tako:

R, Korejcev ni. Čeprav bi si želel kakšnega Severnega, predvsem zato, da bi lahko spotaknil katerega od obeh stražarjev, ki bi bila zraven.

Varčevalko, če se pere na 40 vse, je to res dobro ali gre le za zeleno propagando?