#roblek

Celo letošnjo zimo skorajda nisem tekel, saj sem se po pravici povedano teka čisto preveč naveličal. Polnih 13 tekaških sezon je za mano. Zato sem vesel, da sem tek vsaj začasno zamenjal s turnim smučanjem. Sedaj spomladi, ko je dan daljši in je topleje, pa se mi spet prileže kakšen tekaški krog. Danes sva z Žigom tekla po poteh okoli doline Drage.

Čez Rožo

Bojne rane

Sv. Peter

Ferata pod sv.…

Začela sva v Mostah  – prav na začetku grebena in strogo po njem nadaljevala do Smokuškega vrha. Tekaški užitki so bili že vnaprej zagotovljeni in tudi tokrat nisva pustila da nama uidejo. Plezalni vložki po skalah so mestoma zelo popestrili tek.

Plezanje

Poplezavanje

Opazil pa da se je pot v zadnjem času zelo spremenila. Iz komajda uhojene stezice pred leti je nastala široka in dobra pot. Na Gosjak (enega izmed vmesnih vrhov v grebenu) so namestili tudi kline in skobe. Vendar se jim da izogniti, če tečemo strogo po grebenu.

To je prava uživancija

Užitek v teku

dav

Čudovit greben

Brezniške peči, zadaj Smokuški vrh

Na Smokuškem vrhu

S Smokuškega vrha sva nadaljevala proti Poljški plani. Od tod pa sva se povzpela še na Roblekov dom na Begunjščici. Na Robleku je za to obdobje izjemno malo snega. Še ta, ki pa je, ne bo več trajal dolgo. Zato sva se odločila da z Robleka sestopiva na severno stran – v Završnico. Na severni strani Begunjščice pa je bilo seveda veliko več snega, kot na poti običajnega pristopa. Tek v kratkih hlačah po snegu, ki se je mestoma vdiral do kolen je pomenil depilacijo vseh dlak na nogi.  Na nekaterih mestih pot preči tudi strma snežišča, kar zahteva dodatno previdnost. Nazadnje sva se mimo Tinčkove koče po dolini Završnice vrnila na izhodišče v Moste.

Na Robleku

Na Roblek sva znosila tudi nekaj polen

Na Robleku s Stolom v ozadju

Južen spomladanski sneg

dav

Jezero v Završnici

Sestop po snežiščih v Završnico

GPS sled

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič

Tik pred Poljško planino

Blejsko jezero

Stol

Roblek

Najprej, da drži, zima je zahrbtna reč. Zimske razmere nikakor ni za podcenjevati. Največja nevarnost, ki nam preti v hribih pozimi so snežni plazovi. Zato je gorski tek pozimi (razen izjemoma) omejen na območja pod gozdno mejo. Vendar tudi grape in izrazito strma pobočja pod gozdno mejo niso vedno varna pred snežnimi plazovi. V bližini mojega doma o to npr. pot iz Ljubelja na Zelenico, pot iz Slovenske peči na Vodiško planino ter pot iz planine Planince na planino Prevalo. Zato je pomembno da spremljamo aktualno stanje nevarnosti snežnih plazov. Naslednja  večja nevarnost pri teku v hribih pozimi je zdrs. Pozimi so poti v hribih zaradi preobljudenosti pogosto poledenele. Zato so se na tržišču pojavile posebne “veriga” dereze. Te dereze so odlične za hojo na poledenelih potek pod gozdno mejo. Nikakor pa niso namenjene obiskom visokogorja.

Ko je bilo še malo snega …

… in ko se je v zametih prediralo skorajda do pasu

dav

Pogled v Drago

Torej kam, da bo vsaj načeloma varno? 100 % varnosti nikoli ni in v primeru obilice novega snega lahko plazi tudi na manj strmih pobočjih. Ampak tukaj je nekaj mojih predlogov, kjer jaz pozimi tečem že leta in navadno ni problemov:

Dobrča 

Kriška gora in Tolsti vrh

Kališče

Velika planina s Calcita

Mežakla

Planina Lipanca na Pokljuki

Roblekov dom na Begunjščici

Jošt, Šmarjetna gora, Lubnik

Krvavec

Komna

Jamnik

V tem slogu sem tudi danes šel preverit razmere na Roblek. Spodaj v Dragi ni bilo še čisto nič snega. Sneg se je začel šele na mestu, kjer se planinska pot odcepi od ceste. Potem pa se je debelina snežne odeje hitro debelila. Na Poljški planini je samo 5 cm snega, med tem ko je na Robleku že okoli 20 cm snega. Nadaljeval sem  še naprej proti Begunjščici, do odcepa za pot proti Zelenici. Tam je bilo ponekod napihanega toliko snega, da se je prediralo že do pasu. Sneg je do višine 1500 m južen in ga bo hitro pobralo. Na višjih nadmorskih višinah pa je sneg suh.

sdr

dav

Blejsko jezero

dav

dav