#recimo

Danes sem se vprašal sledeče:

Koliko denarja na tem svetu se porabi za bedarije?

V bistvu sem si vprašanje zastavil kar v angleščini: How much money is wasted?

Recimo, da se na svetu letno porabi za 100 enot denarja. Recimo recimo. In potem recimo, da se ga za bedarije porabi najmanj 70 enot, vsi vemo, da je to sedemdeset odstotkov. Stran vrženi soldi se potem uporabijo za nove bedarije. In potem se spet kupujejo nove bedarije. Bedarije bedarij, recimo. Recimo raje takole - z nakupi bedarij se financira proizvodnja novih bedarij.

Bistveno vprašanje je, kdaj je bedarija res bedarija. Danes sem recimo zaradi žeje nabavil pol litra vode za 1.75 eura. Lahko bi počakal dvajset minut, ampak žeja je žeja. To je bila bedarija srednje sorte. Ampak nikoli ni dobro, če je človek preveč škrt do sebe in svoje žeje.

Do žeje je prišlo zato, ker sem želel nabaviti rugzok, da bi se rešil enega izmed problemov v Berlinu, ki sem jih opisal par dni nazaj. Bedarija je bila, da nisem šel domov in s sabo vzel računalnika, da bi se v trgovini prepričal, če računalo paše v prostor kamor se ga da.

No, ker sem dolgo gledal te rugzoke in razne torbe mi je ta značilni zrak v nakupovalnih centrih osušil grlo in tako naprej. Ta občutek pozna vsak svetovljan - po svetu se rado zgodi, da se v grlu nabere tisti značilni popotniški prah, ki ga potem poplakneš s pivom.