#mikimuster

Lakotnik opazi, da časopisi pišejo o raketah in satelitih in ko ugiba kdaj bo uspelo prvemu človeku na Luno...

[...] Zvitorepec pa plane: “Saj smo se vendar dogovorili, da gremo mi gor! Si pozabil?” Lakotnik gre raje spat, prijatelja ugotovita, da je som-nambulen, in ker bi jima bilo dolgčas oditi na dolgo pot brez njega, ga prepričata, da ima na Luni sovražnika, ki ga v spanju moti, kar da se bo končalo le, če gre z njima gor. Nekaj tehničnih opravkov (Zvitorepec in Trdonja sestavita raketo, Lakotnik pa radijski sprejemnik), nekaj tehničnih težav (postanek zaradi prevelike teže, ker je Lakotnik– ne prvikrat –, skrivaj natovoril nekaj domačih živali) in nenaden pristanek na satelitu ter trkanje na vrata rakete: “Adprijte!! Kontrola!!” in naprej: “Zdaravo! Kdo vi? Kam patujete? ... Na Luno njetvazmožno! Vi špijoni!” Uniformirani medved je bil videti strašljiv, dokler se ni sam ustrašil Lakotnika in fantje so lahko nadaljevali pot. Na Luni so gospodovale opice: “Helou! Želite cigaro? Vel ...” Izkaže se, da je Luna enako kot Zemlja razdeljena na Vzhodni in Zahodni blok, da tudi tam velja, da melje, kdor prej pride, in medtem, ko se Zvitorepec patriotsko junači, rekoč “požvižgam se na pravila, po katerih se za nas Slovence ne bi našel skromen prostorček na Luni”, se opice prestrašijo Lakotnika prav enako, kot so se ga prej medvedje. Izkaže se, da na Luni živijo Luniki, ki so na las podobni Lakotniku, in se jih vsi ostali boje. Po številnih prigodah se trojica vrne na Zemljo [...]

Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik so torej v Musterjevih stripih obiskali Luno še predno bi človek stopil nanjo, njihova dogodivščina pa je imela tudi zanimive “posledice” na Zemlji. Ker je Muster v stripu upodobil Ruse kot medvede, je prišlo do mednarodnega incidenta, ki ga je takole opisal:

Narisal sem naše junake, ki so jih na poti na Luno ustavili Rusi. Takrat sem risal še živalske figure. Rusi so bili medvedi. Protestirali so in me je poklical šef: ‘Miki, Rusi protestirajo proti Zvitorepcu.’ ‘Potem smo pa mrzli,’ sem rekel. ‘Kaj bomo pa naredili?’ je vprašal. ‘Nič, dajte mi en teden, da se česa spomnim,’ sem rekel in nadaljeval zgodbo tako, da so jih Rusi spustili naprej in so prišli do Amerikancev, ki so bili opice. Gorile. Rusi so bili potolaženi, Amerikanci se pa niso sekirali.”

Viri:

citati so iz članka Alja Brglez, Kako je Zvitorepec preživel socializem in se celo smejal, Monitor ISH (2011), XIII/2, 57–76