#grintovec

Foto: Marjan R.

Po tekmi je pasala ohladitev v Kamniški Bistrici

Zaradi nočnega deževja na štartu ni bilo zelo vroče. Je pa bila v zraku prisotna visoka vlažnost, kar večini ne ugaja, meni pa to zelo paše. Zato sem bil še toliko bolj prepričan, da bom danes dobro nastopil. Ampak sem že kmalu po štartu videl, da nimam dovolj hitrih nog. Konkurenci nisem mogel slediti niti do žičnice. Ko se je začel nekoliko bolj strm klanec, sem začel rahlo pridobivati v primerjavi s konkurenti. Vendar nisem uspel ujeti pravega ritma. Celo tekmo nisem padel v nobeno, niti najmanjšo, krizo. Vendar preprosto nisem mogel teči tako hitro, kot bi si želel. Tako sem na Kokrsko sedlo pritekel v času 59 min, kar je napovedovalo končni čas okrog 1 h in 40 min.

Od Kokrskega sedla dalje sem tekel z užitkom in brez pravega napora. In ravno v tem je bil glavni problem! Nisem se uspel prisiliti, da bi trpel. Skorajda v pogovornem tempu sem nadaljeval do cilja na vrhu Grintovca. Še največ preglavic mi je povzročala proga, ki je res izredno tehnično zahtevna. Zato sem se precej spotikal ob skale in ob samega sebe. V cilju sem bil v času 1 h 40 min 31 s, kar je manj kot minuto bolje kot sem tekel 10 let nazaj na svojem prvem teku na Grintovec (takrat sem bil še mladinec).

Zmagovalke

Zmagovalci

Zmagovalke in zmagovalci

Tekmo je s časom 1 h 25 min 33 s suvereno dobil Nejc Kuhar pred Lukom Miheličem Timotej Bečanom. Med ženskami pa je premočno zmagal Mojca Koligar pred Barbaro Trunekelj  in Barbaro Belušič. Prava škoda je, da bo tek s toliko zgodovine o premikanju mej mogočega, naslednje leto (najbrž) organiziran zadnjič.

https://video.relive.cc/03016145132_garmin_1532876744300.mp4

GPS sled: https://www.dropbox.com/s/mxbx4g0ugc2ij54/Tek%20na%20Grintovec.gpx?dl=0

Zgodovina teka na Grintovec: https://gorski-teki.si/artikal_Zgodovina-teka-na-Grintovec-1-

Arhiv:

18. Tek na Grintovec (2016)

17. Tek na Grintovec (2015)

16. Tek na Grintovec (2014)

15. Tek na Grintovec (2013)

14. Tek na Grintovec (2012)

11. Tek na Grintovec (2008)

Velika planina

Kalški greben

Grintovec

Kočna

Kakorkoli, zaradi treninga smo s turo začeli pri Domu v Kamniški Bistrici. Od tu je do vrha Grintovca 1960 višinskih metrov vzpona, kar je celo več, kot je na Gross Glockner iz Kalsa. Vendar je nadmorska višina tura precej nižja, kar naredi turo neprimerno manj zahtevno. Pot je bila kopna  vse do 200 višinskih metrov nad spodnjo postajo tovorne žičnice v Koncu.  Vendar, ker se sneg trenutno zelo naglo tali, bo treba vsak dan dlje po kopnem. Ocenjujem, da se dnevno snežna meja premakne za od 30-50 višinskih metrov navzgor po pobočju. Sneg je bil ravno pravšnji za hojo: bil je dovolj mehak, da niso bile potrebne dereze in hkrati ne preveč ojužen, da bi se prediralo. Mimo Kokrskega sedla smo nadaljevali čez Jame proti vrhu Grintovca. Potem sledi prečka čez Ovnove čire. Pred devetimi leti, ko sem tu nazadnje hodil, se spominjam, da sem moral tu dalj časa plezati čez zelo trd sneg. Tokrat pa je bil sneg tako južen, da niti cepin ni bil potreben. Višje smo dohiteli skupino 15 Hrvatov. Nato pa je sledil le še vzpon čez Streho na vrh Grintovca. Z vrha se je odpiral pogled nad pomlad v dolino in še vedno aktualno zimo v gorah. In pa tudi na Gross Glockner, ki mi je danes žal ušel. Tolaži me le misel, da je bila tam najbrž huda gneča in da bi najbrž zaradi nje zelo težko prišel na vrh. Navzdol v dolino smo ekspresno sestopili s sankanjem po riti.

Naslovnica

Na Kokrskem sedlu

Tik pod Kokrskim sedlom

Čez plazovine

Grintovčeva streha

Skuta in Veliki podi

Na vrhu Grintovca

Kalški greben

Gazim

Grintovec

Cojzova koča