Nisem vedela kaj bi delala in kam bi se dala,ko sem med lopaticama začutila ostro bolečino.Bolečino ki je naraščala in začelo me je pečti.Bilo je kakor da bi vame zabadali tisoče nožev.Bolečina je bila že neznosna,celo tako da nisem mogla več sedeti pri miru na stolu in zvrnila sem se po tleh.Zvijala sem se na tleh moje sobe.Hlipala sem in hotela sem kričati,a sem ohranila trezno glavo in nisem zakričala,saj bi zbudila sosede.Jokala sem.Tako hitro kot se je bolečina prikazal je tudi izginila.Bila sem začudena.Potipala sem voj hrbet in takoj zatem umaknila svojo roko.Na mojem hrbtu je med bolečino nekaj zraslo.Karkoli je že bilo,je bilo veliko.Vstala sem in se malce opotekla.Pogledala sem se v velikem ogledalu na omari.Majica je bila raztrgana in sredi hrbta sta bili dve krili.Presenečeno sem pogledala.Je to sploh mogoče?Si to samo domišljam?Ampak krila obstajajo samo v pravljicah.Noč je postajala vse bolj čudna.